POMLADNA LADJA je učence otroškega PZ in mladinskega PZ OŠ Mokronog v petek, 7. 5. 2010, popeljala na mavrično potovanje glasbenega muziciranja - OBMOČNO REVIJO PREDŠOLSKIH, ŠOLSKIH in MLADINSKIH PZ OBČINE TREBNJE.
To potovanje se je pričelo ob prijetnem vzdušju popoldanskih sončnih žarkov in veselega smeha otrok, ki so polni novih pričakovanj sedli v avtobus in se v spremstvu učiteljic napotili proti OŠ VELIKI GABER, kjer so jih čakali novi glasbeni izzivi.
Ob prihodu na cilj je sledila nastanitev v feliki učilnic in po nekaj minutah je bil naznanjen odhod na akustično vajo v šolsko telovadnico. Korepetitorka Saša Božič je že sedela na mestu za klavirjem in ogrevala prste. Učenci so pogumno stopili na oder, zborovodkinja Jelka Gregorčič Pintar je podala znak za začetek in pesem je veselo zadonela iz grl naših nadobudnih pevcev.
Minilo je še nekaj minut, katere so nastopajoči preživeli v prijetnem vzdušju sproščenega pogovora, upevanja, oblačenja prepoznavnih majic ... treme sploh ni bilo čutiti. Vsi smo bili pripravljeni, da nas glasba preprosto prevzame in prišel je tisti trenutek.
Najprej so na oder stopili učenci OPZ OŠ MOKRONOG. S prepoznavnimi rdečimi, rumenimi in oranžnimi majicami so v trenutku prihoda pričarali pravo mavrico veselja. Zadonela je prva, druga in tretja pesem. Publika v dvorani je z močnim aplavzom potrdila, da so učenci na odru s petjem pustili več kot le dober glasbeni vtis. Kmalu za njimi so na oder stopile tudi učenke MPZ OŠ MOKRONOG. Melodija je dobila svojo moč in glasba je predramila čute občinstva...
"Pesem je kot sončni žar, ki srce napaja, z radostjo in upanjem, s toplino, ki ostaja. Pesem je kot mavrica, skrita nad oblaki, če prisluhneš, jo dosežeš z lahkimi koraki,..."
Ti verzi, ki so jih dekleta odpela v eni izmed treh pesmi, so potrdili, da so na oder res prinesle sončni žar, ki je z močnim aplavzom odzvanjal še nekaj časa potem, ko so že stopile z odra. Polmrak, ki ga je bilo čutiti ob našem odhodu je naznanjal, da se dan počasi končuje, mi pa smo se dobre volje in prijetnih, mavričnih vtisov odpeljali nazaj domov. Na avtobusu je celo pot odzvanjala vesela pesem. Zakaj? Ker nas je na to pomladno popoldne preprosto prevzela.
Ladja je prispela na cilj, a le za tisti dan, kajti pevci se nikoli ne predamo. Pojemo naprej, le naprej, do neskončnih krajev mej...
Maja Repovž
